MENU

Where the world comes to study the Bible

Pingo Jo Muye Kricito Limo Can

Related Media

Acakki me ginacoya man

Pingo an? Pingo kombedi? Man kono Lubanga tye ka timo ngo? Can obedo yo acel ma Lubanga tiyo kede me gamo tamwa dok bene me tyeko yub pe ikwowa. Can kono ki yubo me medo genwa i kom Lubanga matwero ducu, ento can miteni wabed ki lagam ma tye atir wek yub ducu pa Lubanga otum maber ikwowa. Can kwanyo tetek genwa ma watye kede i kom jami ma tye botwa dong weko wakwo ki gen i kom jami pa Lubanga.

Can pire kene pe obedo yo matye atir, dok bene pe tye yo me nyutu ni wan waleng bot Lubanga. En bene pe tye yo me nongo gin mo ki bot Lubanga, onyo yo me bwoyo miti me komwa (kwero miti me kom weng). Ento ka larre, can myero dano pe olim. Kricito pe obedo ka limo can atata nio ka weko en pe lubo miti pa wonne.

“Ikare me berbedo bed ki yom cwiny, Ento ikare ma piny rac ber ipo ni—Lubanga aye ma omiyo dano gibedo maber onyo marac wek dano pe onge gin ma bitimme lacen ma nongo dong guto woko” (Latit-lok. 7:14)

Lapeny magi tye maki yubo wek okonywa “wapo pire” ikare ma piny rac:

(1) Atye ka tero ne ningning?

(2) Myero ater ningning?

(3) Atye mono ka pwonye ki i iye?

(4) Dok yo ma atye ka terone kede mono nyutu niye, mar i kom Lubanga ki jo mukene, kit atir calo pa Kricito, ber kit, keto cwiny, miti ma atir, ki mapol ata.?

(5) Lubanga twero tic kede ningning ikwona?

Gonyo Te Lok Man Me Can

Gin ango ma Lubanga keto i yo me kwowa ma miyo ber ni wapo pire? Gonye i yo mayot ni, can tye gin ma timo jami malit ikomwa onyo miyo arem. Iyub pa Lubanga, en bene tye gin ma weko wan watamo matut. Obedo yo ma Lubanga tiyo kede me gamo tamwa dok bene tiyo kede me tyeko yub ma en tye kede pi kwowa i yo ma no pe lare labongo can onyo arem meno.

Lanyut Me Can

“En romo bedo two me kancer onyo dwon malit. En romo bedo arem me kom onyo too pa dano ma cok kwedwa. En romo bedo tic matum marac idok okoriwa onyo poto peny i gang kwan. En romo bedo lok anii ma oywek i gang tic onyo gang lega, ma balo nying matek, makelo tam ki lit cwiny.”1 En bene romo bedo gin matidimo calo ayella pa obe onyo rwatte ki labwor i borone calo ma otime bot Daniel (Dan. 6).

Jami Makelo Can

(1) Wa limo can pien watye ka kwo i lobo ma opoto kama bal keken opong icwiny dano.

(2) Wa limo can pi mingowa. Gin ma dano ocoyo en aye bene en bikayo (Jo Gal. 6:7-9).

(3)Ikare mukene wa limo can pien ni Lubanga tye ka pwonyo wa. “Pien Rwot pwonyo jo ma en maro, pwodo latin acelacel ma en gamo” (Jo Ibru. 12:6).

(4) Wa romo limo can me ayelayela pi niyewa—makato ki wan wacung i kom lok atir me baibul ma tyene tye ni walimo can pi ada (2 Tem. 3:12).

Iya ada, jami magi ducu pe time ikare acel cutcut. Can ducu pe tye, calo pi labol, adwogi me mingowa, can amita ,onyo bal.En tye lok ada, bene, ni can pol kare nyutu kama jami orem , kama goro tye i iye, ki tam ma ogom mamite ni  ki kwany woko calo cetta jabu ma giliyo ki i kom jabu wek odong jabu maleng    (cf. 1 Pet. 1:6-7).

Pi man wubed ki yom cwiny, kadi bed kombedi pi kare manoknok, gwok nyo,komwu ryange pi aoma cwiny mapatpat, wek ada pa niyewu, ma pire dit kato jabu ma pe rii nakanaka, kadi bed gitemo ki mac, myero okel pak ki deyo ki woro ikare ma Yecu Kricito binen iye; (1 Petero 1:6-7)

Kit Can Mapatpat

(1) Can Lit. Can obedo gin ma tek adada; en pe yot matwal. Kadi bed ni wan wangeyo can doki bene waketo ki tek ngec man itic, en pud kelo arem (cf. 1 Pet. 1:6—“ryange kom” = lupeo, “me kelo arem, kumu, cwer cwiny”).

(2) Can Weko Tamwa Cung Woko. Can obedo gin ma kite pat tutwal. Wa romo ngeyo tyen lok me ada i kom can ma tye i ginacoya maleng, ento pud ka can opoto, wuur moni pud bedo tye. Pingo kombedi? Ngo mono ma Lubanga tye ka timo ne? Can ki yubo me medo genwa i kom Lubanga matwero ducu.

(3) Can Tye Ki Tyene. Can pe obedo gin matime labongo tyen lok mo kadi bed ni en tye gin me wuur. En tye ki yub madit me weko wan wanywako kit pa Kricito (Jo Roma. 8:28-29).

Doki wangeyo ni Lubanga weko gin ducu tiyo pi ber pa jo ma gimaro Lubanga, jo ma en olwongogi kit macalo en oyubo. 29 Jo ma yam en ongeyogi con, omoko bene ni myero gunywak cal pa wode wek omi wode obed latin kayo i kin utmego mapol; (Jo Roma 8:28-29)

(4) Can Nyutu Ada (temo) Wa. “Atematema” i Yakobo 1:2 ileb Grik peirasmos ma gonye ni gin ma ngiyo, temo, ki nyutu ada kit onyo atir pa gin moni. “Temo” ma tye i wang kwan acellu tye dokimion ma tye ki tyen lok acel bene. Gonye ni gitemo ma ki yubo me nyutu ada onyo moko. Can obedo gin ma nyutu ada pa kit ngat moni ki atir ki bene kacel ki niyegi waki pekke weng. Po 1 Petero 1:6-7 kama leb Grik acellu ki tiyo kede kacel ki lok ma tye  dokimazo ma gonye ni, “keto wek ki tem,” “kit ma ki temo ki jabu ni.”

(5) Can Obedo Gin Ma Woto Korekikore. Macalo gin ma woto korekikore, en cwalo karre. Adwogine ma Lubanga miti ocobbe ki i yo me can me kwo mite karre ki bene, diyo cwiny.

Jo Roma 5:3-4 3 Doki makato meno, ento wabedo bene ki yom cwiny i can ma opoto i komwa, kun wangeyo ni bedo ki can kelo diyo cwiny me ciro can; doki diyo cwiny me ciro can, kit ma gipwoyo; doki kit ma gipwoyo, gen;

Yakobo 1:3-4 3 Pien wangeyo ni temo niyewu kelo diyo cwiny. Doki wek diyo cwiny okel adwogi ma atir, wek onyo wubed jo ma atir ki jo muteggi, mano gin mo pe orem botwu.

(6) Can Obedo Gin Ma Lonyo Wa. Pi kit tyen lok mo keken, kadi pe bed pwony pa Lubanga pi tic me kom, en tye lalony wa pien pe tye ngat mo ma bibedo atir labongo roc mo i kwo man.

Jo Pilipi 3:12-14 12 Pe atye ka waco ni dong anongo, onyo ni dong adwogo ngat matir, ento pud amedde anyim wek amak gin ma Kricito Yecu omaka pire. 13 Utmegina, pe atamo ni dong atyeko makone; ento tye gin acel ma atimo: wiya bedo ka wil i gin mukato angec doki alaro gin ma tye anyim, 14 Aringo akemo wang golo wek anong mot me lwong ma malu pa Lubanga i Kricito Yecu.

(7) Can Miyo Kare. Can miyo kare bot deyo pa Lubanga me nyute, alokaloka ikwowa, caden, ki tiyo tic pa Lubanga, ki madwong ata. (Nen pingo can poto ma gicoyo piny kany.)

(8) Can Mitte Ni Wabeddu Luwiny. Can mitte lagam matye atir wek yub pa Lubanga ocobbe iye. “Wan weng wamito adwogi maber, kit matir; ento pe wamito gin makelo, limo can.”2 Pien calo kit ma gicweyo wa kede, pe waromo bedo ki acel manongo mukene ni pe.

(9) Can Tye Mok Ma Yam Onyo Kiyer Ma Yam.

1 Petero 1:6 Pi man wubed ki yom cwiny, kadi bed kombedi pi kare manoknok, gwok nyo, komwu ryange pi aoma cwiny mapatpat,

1 Petero 4:12 Luwota ma amaro, pe wuur can ma rom ki mac matye i kinwu, ma bino i komwu pi temo wu, calo gin mo mapat tutwal tye ka time i komwu;

(10) Can Obedo Gin Ma Pe Genge. Lapeny ma myero wan weng wagam pe obedo, ‘kace wabibedo ki aoma i kwo man, ento kit ma wabi tero gi kede?

1 Jo Tecalonika 3:3 wek dano mo pe kome oryange ki can magi; wun kikomwu wungeyo ni kiyerowu pi gin man.

1 Petero 4:19 Pi meno, wek jo ma bene limo can i yo ma Lubanga mito gumi tipo gi i cing Lacwec ma genne i tiyo gin ma atir.

(11) Can Obedo Tutte. En bibedo lweny nio i agikki ne. En omiyo gilwongo ki ni “aoma” ki “atema.” Kadi bed ni waniang tyene ki kit can, doki wangeyo cikke pa Lubanga me mar ki paro piwa matye i Lok pa Lubanga i kit me tero can, tic ki aoma me kwo pe yot pien can lit. Aoma miniwa tek me lubo kit ma jami tye ka wot kede (Yakobo. 1:4). Giye ki jami me tic doki yee botwa me nongo kuc me cwiny ki yom cwiny i akina aoma cwiny man.

Wek water can ki yom cwiny me ada ki yweyo muromo, myero wabed ki keru me neno anyim i kom yub pa Lubanga doki niang pingo can man tye ka time. Man mitte niye i kom ada pa Lubanga ma rii nakanaka.

Poro lwak gum me can calo ma nen i caden pa lawer i Jabuli. 119:

Ma nongo can pud pe

Rwenyo ata ki kwanyo tamwa woko ki i kom lok atir (wange. 67a)

Ikare me can

Pwonye ki lokke cwiny (wange. 71, cf. wange. 59)

Ikare ma watye ite can myero watimo gin magi:

(1) Ngino ki niang gin ma okelo can man kace watwero (En tye mono pi gin mo an atimo?)

(2) Ngino ki niang gin ango ma can miti ocobbe (Gin ango ma Lubanga mito timone i kwona onyo i kwo pa jo mukene?)

(3) Ngino ki niang lacang ango (Lubanga mono miti ater can man ningning?)

Inge Can

(1) Ngeno ki lokke cwiny (wange. 67b, 97-102)

(2) Yweyo ki lwodo ber (wange. 65, 72)

en bene omoko con i tamme me tic ki can pi kelo teggi i cwinywa. Kace inen wan wabi ciro can ki aoma me kwo, ento bene, myero waniang ki wayeyo i kom yub ki tyen lok pingo wa limo can mukene kit ma gi tiyo kacel ki yub maditti.

Yub Ki Tyen Lok Pingo Wa limo Can

(1) Wa limo macalo caden, macalo gituco (2 Tem 2:8-10; 2 Jo Korint. 4:12-13; 1 Pet. 3:13-17). Kace jo muye tero can ki yom cwiny doki ki labongo yenge, en doko caden madit me moko teko ki kwo pa Kricito ma wan wa moko doki wa waco. Can miyo kare madit me nyutu kamaleng ki ilo malu teko pa Lubanga nio ki i luticce wek ki niang maber doki ki mok atir pa lakwena ki kwena ne weng. En miyo kare me nyutu atir wa macalo luwang Kricito (1 Luker. 17:17-24; Jon 11:1-45). Man kwako jami magi:

a. Me miyo deyo bot Lubanga i nyim lumalaika (Yubu 1-2; 1 Pet. 4:16).

b. Me nyutu kamaleng teko pa Lubanga bot jo mukene (2 Jo Kor. 12:9, 10; Jon 9:3).

c. Me nyutu kamaleng kit pa Kricito i akina can macalo caden me lono dano mukene bot Kricito (2 Jo Kor. 4:8-12; 1 Pet. 3:14-17).

(2) Wa limo can me medo kerowa ki nyutu cwiny me kica i kweyo cwiny jo mukene (2 Jo Kor. 1:3-5).

(3) Wa limo can me dwogo awakkawa piny (2 Jo Kor. 12:7). Lakwena Paulo oneno okuto ma tye i komeni calo gin ma Lubanga oye me konyo en me bedo ki cwiny mamwol doki me jenge i kom Rwot pi niyabo ma en oneno calo ngat ma tamme gimako woko i polo.

(4) Wa limo can pien tye gin ma pwonyo wa. Lubanga i mar ki gen tiyo ki can me ilo leng cwiny wa, teggo wa, ki i wot wa kede (Jo Ibru. 12:5f; 1 Pet. 1:6; Yakobo. 1:2-4). Kit man, can ki yubo me:

a. Calo lapwony pi bal me dwogo wa cen me ribbe iyo me tito bal me ada (Jab. 32:3-5; 119:67).

b. Calo lalwer jangwa me kwanyo yen muto woko ki i kwowa (goro, bal me kwiya piny, tam ki yo me tino, ki mapol ata.) Adwogi ma mite tye me medo nyako nyigwa (Jon 15:1-7). Aoma cwiny romo bedo kiyo me lajuk me nyutu kamaleng ka bal ki goro mukane woko (Jab. 16:7; 119:67, 71).

c. Calo gin me dongo wa ki yubo me weko wa jenge i kom Rwot ki lokke. Aoma temo niyewa doki weko wa keto itic cikke ki ada pa lok pa Lubanga (Jab. 119:71, 92; 1 Pet. 1:6; Yak. 1:2-4; Jab. 4:1 [Ileb Ibru ginacoya man Gonye ni, “Imiya niang matut, iweko adongo madit nio ki i can ma alimo”]). Can onyo aoma pwonyo wa ada me Jabuli 62:1-8, ada me pwonye me “kuro i kom Rwot keken.”

d. Calo yo me pwonye i kom ngo ma bedo lawiny obedo. En doko calo gitemo i kom ada wa (Jo Ibru. 5:8). Macalo: Ki won latin mo owaco ki wode me timo gin ma en maro timone (calo., camo pii ma omakke ma lim calo cukari) ki en bene timo, latin meno obedo lawiny, ento en pud pe yaa oniang gin mo i kom bedo lawiny. Kace wone, ento, openye me gero piny, eno ni doko latem doki pwonyo gin mo i kom lok man me bedo lawiny. Kom lok madit tye ni, winyo lok pol kare weko wajalo jami mogo doki timo bene tek. En romo mito mine kenwa, tek cwiny, woro, ki niye i yeyu ni Lubanga ber doki tye i cwinye pi ber bedowa kadi bed ni jami pe ka nen maber tutwal. Kadi bed ni Lubanga yee ki can me donyo i kwowa pi tyen lok mapol ata, pol kare en nyutu kamaleng kama jami orem, goro, tam ma ogom, ki mapol ata., calo kit ma otime i Yubu.

Can pire kene pe obedo gin ma kelo niye onyo teggi i cwiny wa. En tye gin ma Lubanga tiyo kede me kelo wa bote wek walokke bote ki wawiny lokke. En telo wa tetek weko walokke ki i keto gen i jami ma watye kede nio i kwo ki niye i jami pa Lubanga. En weko wa keto jami ma okwongo namba acel. Adada, lok ki cwiny pa Lubanga aye kelo niye ki teggi ikit calo pa Kricito (Jab. 119:67, 71).

Yakobo 1:2-4; 1 Pet. 1:6-7: Lok madit tye “moko ada pa niyewa.” “Moko” tye  dokimion ma neno tyen lok me temo ma lonyo wa, ki adwogi, mok ada ma tye odong inge atema man. Rwot tiyo ki aoma me temo niyewa i yo me lonyo ne, me kelo ne iwii cere, wek otel wa me keto niyewa itic.

(5) Wa limo can me kelo jenge i kom kica ki teko pa Lubanga. Can ki yubo me weko wa woto ki twero pa Lubanga, teko, ki konye ento pe i yo wa (2 Jo Kor. 11:24-32; 12:7-10; Jo Epec. 6:10f; Nia. 17:8f). En weko walokke ki i kom jami wa nio jami mamege.

(6) Wa limo cam me nyutu kwo ki kit pa Kricito (Nyig ma nyak pi Cwiny Maleng) (2 Jo Kor. 4:8-11; Jo Pil. 1:19f). Man romaroma ki tyen lok me angwen (4) ma gicoyo maluni kun en keto tek i kom yo ki nyutu pingo ne, ki kelo kit pa Kricito.En tye ki lakwany wa ki lamed bene:

a. Lakwany: Can konyo me kwanyo cilo ki i kwowa calo bedo ki cwiny ma pe ki tam mo i kom Lubanga, gene kenwa, miti ma pe atir, paro pi komwa keken, kit ki miti ma pe kakare, ki kero pa dano me gwoke ki yo ma wa yubo me bwot ki i kom can ma wayenyo me cobbo pekowa (yo me cobbo peko ma dano aye oyubo). Can pire kene pe kwanyo cilo, ento obedo gin ma Lubanga tiyo kede wek wa ket niyewa itic i kica pa Lubanga. En tye kica pa Lubanga i Kricito (kit wa manyen i Kricito, lok pa Lubanga ki cwiny maleng) ma loko wa. Yo man me kwanyo cobbe i yo aryo: (1) Ikare ma wa pe i ribbe ki rwot: Can doko calo lapwony ki bot wonwa ma tye i polo (Jo Ibru. 5:5-11; 1 Jo Kor. 11:28-32; 5:1-5). Man kwako bal ma wangeyo, jemo ki tamwa ma pe tammo gin mo i kom Lubanga. (2) Ikare ma wa tye i ribbe kede: Can bedo calo tic cing me mara ki kwiri pa lagwok poto olok miyo wa nyako nyigwa mapol. En kwako bal mokane woko ki botwa, kama pe wa romo bedo ki ngec iye, ento kun bal meno juko woko dongowa ki nyako nyigwa bene. Iyo man, can pol kare tye kiyo me juk botwa (Jon 15:1-7).

b. Lamed: kace inen jo muye kwo ite can ki yom cwiny (meno waco ni., gi ciro doki ki bedo ka tic ki cikke ki ada pa niye), Kwo onyo Kit pa Kricito obibedo ka medeameda ki nyute ka gin dongo nio ki can man (2 Jo Kor. 4:9-10; 3:18). En tye gen, kuc, yom cwiny, cung matek, kit me baibul, ada, ki winy mekaka tam me col piny, kelo koko i kom jo mukene, ringo woko, koko, ki pyem ki Lubanga ki dano.

(7) Wa limo cam me nyutu kamaleng kit me col piny pa jo maraco ki atir pa Lubanga i ngolo kop ka poto i ngolo koppe (1 Jo Tec. 2:14-16). Limo can icing dano (aun, tim gero) Lubanga tiyo kede me “medo pek pa bal ki.” En nyutu kit maraco pa jo ma giuno jo mukene ki ngol pa Lubanga ma tye atir ka poto i kom gi.

(8) Wa limo can me nyayo tic pa Lubanga ma wa tiyo pire (cf.  Jo Pilipi 1:12-14 ki 4:5-9). I yo me kelo kit pa jopa Kricito ki medo caden wa bot jo mukene, can pol kare yabo doggola me tiyo tic pa Lubanga mano pe watwero tammone. Tweyo Paulo i mabuc (gitweyo en ki nyor nino ducu bot lumwony pa jo Roma i ode) omiyo lok me jiri onya ikin askari lukur piny me gang ker madit me praetoria. Lakwena Paulo omeddeameda ki bedo ki yom cwiny i rwot, ento kace inen en obed kakoko, lingalinga ki cwer cwiny, ki kec cwiny cadenne ono konye bedo lam.

1 1 Ron Lee Davis, Gold in the Making, Thomas Nelson, Nashville, 1983p. 17-18.

2 2 Davis, p. 19. See also p. 32.

Related Topics: Suffering, Trials, Persecution

Report Inappropriate Ad