MENU

Where the world comes to study the Bible

Acaki me tye iyi ateni ibeni gen

Related Media

A Gonyere

Abongo akal-kala, Jo ducu maro, mito kade moo yore me kwomere I kare mere ducu, kadi kono dano a dano, cente, tic cinggi, weo idog tic, gamente, kede akato mere wan jo oye ikom Obanga, dano, lare kede cuny acalo kit ame otito kede I buk cik anyen. Iyi kopere akwako Buk, pe tey ngolo kop, New Theology of Assurence, Michael Eaton Ocoo akwako bedo abong gen iyi Asahel Nettleton, Nettleton onwongo obedo Atucjiri moro a long me icel imwaka 19th Century America aye oloko pire kene. Gin en onono te nwongo ni enkene eneno ni etwero wot oko ipolo.

Iynge waraga okato angec, ame oya ikop adwar piny, Eaton te Coyo:

Bal me akwkwong ame, British Museum Libraian otimo, kaka an kwano Tobias Crisp, dok a poo ate nwongo atye akwano ngec me too arac amd otimere 17th Century Puritans. Abin anyango ni bedi gen ikom lare naca onwong pe dok romo poro kede kit anwang en etamo kede.

Amannono dok ate nwongo tyen kp a Asahel Nettleton kobo ame dwogo tam ikom Jami onwong an atamo ni obedo gob ate dwoka aka ikica ne ya malo. Ateni, an angeo ni kwona kare yot dang dok ka ibedo igen ikom buk cik anyen.

Ento ngo kara obede icwil? En obedo bed agonya abongo akal-kala, tam abeco, onyo cuny ikom ateni, bino dwogo onyo tye kakare. Agonya me bedo igen cuny ikom, kakare, kite, kit itamo kede. Man obedo tam akwako icwil abongo akal-kala.

Icwil pe obedo lok oya iwoko me Buk cik anyen. Iyi Buk me Tic Okwena 2:36, Petero okobo ni, wunu jo me Icarael, wek okobiwu ni; Obanga en ocweo Yecu, ame wun igurewunu ikoryatari, en obedo Rwot kede Kricito.” Loki obedo leb greek Ajsfalw”’, icwil, ateni, gen.’ otyio kede me gwoko jami moro me icwil (Tic Okwena 16: 23; Mark 14:44). Oya tyeng (asfalivzw) ame gonyo ni “Gwok”

Tyen loki kobo ni ajsfaveia, tito pi tyene lok me cung atek, gwokere (Tic Okwena 5:23) “ gwoki, gwok” (1 Tecolonica 5:3), onyo ateni,” (Luka 1:4)

Waraga bang Teopilo, iyi acaki me volume me aryo kobo pi dano kede tic i Yecu Kricito, Luka ocoo;

Luka 1:1-4 Jo apol dong otemo coyo kop ikom gin ame otimere iakinawa, kun gin olubo kop ame Jo mogo orabo bangwa, gin jo a rik oneno kede wanggi ya iageyi mere, ame gin dang odoko otic me amut aber. Pi mannono, Adwongo won Kwogo teopilo, ka dong onyio kop ducu cakere itere, an aber me iniang ateni me kop a rik opwony I iye.

Yaa adwogo kede tyen leb me Greekajsfavleia, wan otwero nyang ikom ite me yee iyi ateni. Wan omito kede maro kwo atye kakare, ame cung ikom Coo, kwakere iyi ateni pien kodi jami nonono onyo ateteni-nono mio yore me gwokere.

Medo ikom mono, man en aye gin ame Obanga amito ni wan obede kede, otela me Kanica, tic iyi ateni iyi Obanga ikom kricito acalo onyute iyi Bibuli, one ibero lok oyo coo. Ni ya ikom tamere, nyeni Paulo ocoo bang jo kanica ajo Kolocai ikare ame onqong gi otye oneno pwonyere me goba goba. (Jo Kolocai 2:1-5):

Man pwonyere me goba goba ni onwonyo otero-aere it loc a jo Kolocai oye dang dok pe ote moko tem gi ikom dano kede tic lare. Nge yuba me dongo ame Paulo okobo kun.

1. tyeng 1, onyutu tam a Paulo kede Tute mere botgi. Amito inge wunu ame an akanyakino kede tic pirwu kede pi jo a tye I Laodika, naka jo lung ame mom ru oneno wanga.”

2. tyeng 2-3, onyutu kwomere kede atenimere, atimo amannono me cunygi bed tek dok wek gin onotte karacel imar. Amito gin bed acalo olonyo pi kop ame odonyo atut I cunygi omio gin oniang aber, dang gin ongeo mung Obanga ame en Kricito ikome, ame en Obanga okano iye lonyo mere lung me ryeko kede ngec.

3. tyeng 4-5, Onyutu tamere me aryo ame oya ikom Adwogi me acel.

Akobo man me ngatoro kur rwenywu kede pyem me goba goba. Pien kadi an mom atye kedwu ikom, ento atye kedwu I cuny kun alelo me neon kite ame iwoto wunu kede aber ikop lung, kede iyewu ame ocung atek ikom kricito.

Jo Galatia 1:20, ni beo iyi okwena me ateni ocoo, Paulo ocoo, iyi ateni I nyim Obanga, gin ducu ame a coyiwu I waraga man goba mom iye. Okwan, bed onyo nyang inyim Obanga…” man onwong akena tye ayiko tam me angwen kede lwongo Obanga kaka ateni mere. Ateni obede gin a dano mito kede ateni, ento iye ateni bedo iyi adwogi abecu ame jo olare penyo onyo nyang gin iye ateni.

Tye jami aryo iyi adwogi

1. opim piny romo bedo tiyoni beo I Laboratory onyop adwogi oryeko adongo

2. cik okato, man romo nwongere iyi anyutoro abongo akal-kala en lok dog, kede gi ocoo aco onyo naka gi otio atic onyo kit yore mere me tic ducu acalo oduku, ricac,gogo cal kede en okwero. Man ducu pe obedo goba.

Coo okato con kede jami okene pe otwero nwongere acalo adwogi me oti itam aket, pien jo ono ducu pe bedo karkare. Mannono ateni, ento twon goba moro ame pe romo moko Bibuli naka caden ikom Yecu Kricito.

Pi ngo? Lok opim piny pe romo moko jami otiye ikom adano onyo kite me kwomere lung. Pe romo moko ka onyo pe Georg Washington obedo kwo onyo ka ce Jhon Knnethdy obino oneko onyo ka ce Yecu Kricito oto kede ocer iyi akina jo oto.

Ka bed amannono, tye yore moro okene ame j otio kede nino kede nino iyi me ngolo kop ikom Courts me wi lobo duc, ni myero imi caden ni ginnoro ame otimere onyo pe otimere onyo itye iye ateni kdai kono gin nonoro pe romo dwogo cen.

Lalara okobo ni, yin itwero nwongongo ateni kede ateni ni ibedo agongya, en okobo ni itwero nwongongo kede onyo pe genken onyo tamo ateni, ni beo cer kede anyutoror ame moko Obanga onyuti wa ateni ateni kun moko ikom Bibuli me bedo lokere nak tito mokamere ikom Kricito.

Tic Pkwena 17: 30-31 I kare ame jo pwod kwia piny Obanga en dong ciko jo lung me ngut. Pien en dong otyeko moko oko nino ame en bino ngolli Lobo kop atira, a kun dano ame en oyero en a bino ngolo. En dang dong omoko kop man oko bang jo lung icero Yecu akuna a jo oto. (omoko ikom tam)

Labere kede cikere Obanga, ene buk jo Roma 4:13-21. kun ineno atutu ikom cikere ame Obanga okwao pi Ibraim. Obanga mito ni wan omok tam kede kuc ame ya ikom cikere, ento myero wan obed gin dang dok geni myero cung iyi ateni me coo ocoo onyo genwa bedo pi nono.

Iyi a okricitayo anyen kede anaka okricitayo oken ducu cuny ikom iye gi iyore nono, mito cikere me ateni ikom lok me kwena jo oye dag dok ye ikom Kricito acalo jo oye. Acalo adwogi yamo me pwonye apol ata, ame tye aber I lobo ducu jodong pe tye anyasng kede tye cikere iyi ateni onyo bedo kede lworo me moko tam gi ikom Kricito.

Tye ni an a cung ikom pwongyere ateni?

Yore ango ame tam me ye ikom Yecu Kricito gongo bot wa? Adwogi mere tye ni ngo? Lare romo rwenyo oko? Ka atio bali onyo bal ca nyuto ni an pe alare? Otuc jiri kede odwar piny oko ni ka dong yin ilare oko pake ni dong otum, amannono yie ateni ento peki oken me wilobo cako bino to lweny ikomi. Okricitayo dong oya oko bang catan loc dong te donyo iloc a Kricito, ame catan pe maro. Man tamo me dwoko nyec a dano piny (1 Tecalonika 3:1-8)

Tyen kop

1. pi miyo yin diyo cunyi ikom amut aber ni

2. pi miyo yin diyo cunyi kun imoko ikom yeewu ikom Yecu Kricito.

3. pi gwoko cikere ibibuli ame miyo yin iyee ikom Yecu Kricito

4. pi miyi icung ate iyore me pe bedo kede akal-kala ikom Obanga acalo pwod itye kwo.

5. kakgi mogo me moko tam

Moko tam cung atek Iyonge nyang ngo I Kricitayo nye ikricito kede nga obedo kede en obedo iyi Kricito.

En okwa jami apol ame beo ilaere Obang kun miyo imoko tam ikom Yecu Kricto

1. Moko tam ni beo iyi amut aber-nyo an aye iye obdo ateni amut aber?

2. bedo gen iyi lare- ngo an omok iye?

3. bedi gen iyi kucu aperkino- tye baloro ame an atimo ame mia arwenyo larena oko?

4. bedi gen iyi Obanga ninono- Itamo ni Obanga nono gwoka ikare ducu?

5. bedi gen iyi Obanga kare me bal- Atwero gengo pekini ni ngo?

6. bedi gen iyi otwero Obanga- kong atwero kano gin ame atio it otwero Obanga nini kede nino?

7. bedi iyo gen aperkino nakanak- anaka a lare oko tye ginnoro ame genga oko iwot iyi Rwot?

5 Michael Eaton, No Condemination, A New Theology of Assurance, intervarsity Preaa Downers, Grove, 1995, p. 3

6 Eaton, p. 8

Related Topics: Soteriology (Salvation), Assurance

Report Inappropriate Ad